Ukvarjanje s pripravo hrane je staro kot človeštvo. Od najbolj izvornih načinov na prostem na odprtem ognju pa vse do najbolj ustvarjalnih načinov do današnjih dni. V poslednjem desetletju ali dveh je prodaja polpripravljene hrane po relativno dostopnih cenah zelo oslabila samostojno kuhanje doma, posledično pa tudi vzdušje v medčloveških odnosih po domovih ljudi. Vse premalo se zavedamo, da kuhanje ni le priprava hrane, temveč ravno s to nikoli končano zgodbo delamo dom domačen in prijeten. Na druženje ob domači mizi so vezani prav tako vsi lepi spomini, ki nas spremljajo do konca življenja.

Vsem mladim na začetku svoje življenske poti zato kličem: „Dajmo zavihat rokave, povprašajmo svoje babice in matere kako pripravljajo nam ljube jedi, sedimo in zapišimo recepte! Vrednost teh izkušenj in vso bogastvo tega znanja tvorita neprecenljiv del dediščine kulture človekovega bivanja.“

__________________________________________________________________________________________

Die Geschichte der Zubereitung von Speisen ist so alt wie die Menschheit, von uralten Zubereitungsarten am offenen Feuer bis zu den kreativsten der Gegenwart. In den letzten Jahren ist das Kochen zu Hause wegen der günstigen halbfertigen Speisen von immer geringerer Bedeutung geworden und dadurch kam es auch zu einer Veränderung der zwischenmenschlichen Beziehungen innerhalb der Familien. Die Tatsache ist, dass das Kochen nicht bloß die Zubereitung von Speisen bedeutet, es macht unser Zuhause auch zu einem angenehmen Ort. Wir alle erinnern uns gern an gemeinsam verbrachte Zeit am häuslichen Esstisch.

Mein Rat an junge Menschen: Gebt euch Mühe, fragt eure Großmütter und Mütter, wie sie eure Lieblingsspeisen zubereiten und schreibt diese Rezepte auf. Die kostbaren Erfahrungen dieser Menschen sind ein wichtiger Teil des Kulturerbes.