Slovenska pesnica Ljubka Šorli je pustila neizbrisen literarni pečat zlasti na Primorskem, Goriškem in Tolminskem. Rodila se je leta 1910 v Tolminu, umrla pa leta 1993 v Gorici. Že zgodaj si je želela postati učiteljica, a jo je zgodnja očetova smrt po prihodu iz vojske leta 1925 prisilila, da je šla na trgovsko šolo in se po zaključnih izpitih zaposlila v materini trgovini. Ljubka Šorli je odraščala med narodno in kulturno zavednimi Slovenci in Slovenkami ter sodelovala v kulturnih prosvetnih organizacijah. Leta 1933 se je poročila z Lojzetom Bratužem, učiteljem in skladateljem, in se preselila v Gorico. Njenega moža so zaradi zavednega slovenstva fašisti preganjali. Večkrat je bil zaprt. Decembra 1936 so ga prisilili, da je popil četrtlitrski kozarec strojnega olja, pomešanega z bencinom. Po hudih mukah je umrl. V času druge svetovne vojne je tudi Ljubka Šorli postala žrtev policijskih preiskav. Leta 1943 jo je oblast aretirala ter odpeljala na specialni policijski inšpektorat v Trst. Tam jo je italijanski komisar Collotti zaradi narodnega delovanja strahovito mučil. Nazadnje so jo odpeljali v taborišče, kjer je preživela z mislijo: »Skoz trpljenje nas žlahtni usoda, ena vera je, en klic: svoboda!« Ko se je Ljubka Šorli leta 1946 iz rodnega Tolmina vrnila v Gorico, je opravila učiteljsko maturo in vse do upokojitve leta 1975 poučevala v vaseh v okolici Gorice. Ves čas je pisala izpovedno liriko, ki jo odlikujeta preprostost in muzikalnost. Ljubka Šorli je izdala pet pesniških zbirk in za svoje življenjsko delo prejela nagrado Vstajenje.
Redaktion und Gestaltung I urednica: Jerneja Jezernik
Sprecherinnen I govorke: Jerneja Jezernik, Sabine Krištof Kranzelbinder, Angie Mautz
Gelesen wurde aus I odlomki iz: Dem Gedichtband Ausgewählte Gedichte von Ljubka Šorli
Musik I glasba: Urban Koder
Ton: Mate Bro & Žan Hebar
Eine Sendereihe von radio AGORA 105 I 5 finanziert aus Mitteln des BKA-Volksgruppenangelegenheiten, Interkulturelle Förderung.
