Denis Škofič: Tuskulum_Generatorji zgodb

Podcast
Generatorji zgodb
  • Generatorji zgodb 30 Denis Skofic
    59:39
audio
59:37 min.
Muanis Sinanović: Vse luči_Generatorji zgodb
audio
59:37 min.
Lilijana Homovec: Nekdo vedno odide prvi_Generatorji zgodb
audio
59:37 min.
Miklavž Komelj: To noč bom terjal od tebe tvojo dušo_Generatorji zgodb
audio
59:37 min.
Maja Drolec: Jeben laif_Generatorji zgodb
audio
59:45 min.
Dr. Iztok Simoniti: Vode svobode_Generatorji zgodb
audio
59:37 min.
Tonja Jelen: Od točke nič_Generatorji zgodb
audio
59:37 min.
Klemen Pisk: Mamutova oporoka_Generatorji zgodb
audio
59:37 min.
Gabriela Babnik Ouattara: Za angele, da jim ne bo dolgčas_Generatorji zgodb
audio
59:37 min.
Adriana Kuči: Noč, ko je preplavala reko_Generatorji zgodb

Denis Škofič je na Filozofski fakulteti v Mariboru študiral slovenski jezik s književnostjo, kjer je diplomiral leta 2016 s temo Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca. Kot pesnik je bil leta 2014 gost festivala Pranger. Leta 2019 je postal vitez poezije. Za svoj pesniški prvenec Sprehajalec ptic (2013, Beletrina) je bil nominiran za Jenkovo nagrado in kritiško sito. Z drugo pesniško zbirko Seganje (2017, Cankarjeva založba) se je uvrstil na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado. Njegove pesmi so prevedene v angleščino, madžarščino, hrvaščino, makedonščino, češčino, slovaščino in grščino. Za zbirko Tuskulum je leta 2024 prejel Cankarjevo nagrado in Veronikino nagrado.

„Denis Škofič nam v Tuskulumu govori o sodobnem svetu, ki je tudi poln nasilja. V pesmi vpleta družbeno kritiko, tudi ekološko kritiko, ter človeška poseganja v naravo. V nekem pogovoru je Škofič omenil, da „je že v otroštvu imel tesen stik z vodo.“ Prekmurje in Mura sta pesnika globoko zaznamovala, čeprav po njegovem „reka ni več takšna kot se je spominja iz otroštva, nabrežja so vedno bolj ujeta v struge in nadzorovana.“ Škofiču poezija deluje ko kanal za pripovedovanje zgodb, pesniške zbirke si zamišlja kot romane.

 

Denis Škofič hat an der Philosophischen Fakultät in Maribor slowenische Sprache und Literatur studiert und 2016 mit einer Diplomarbeit zum Thema Genremuster in den Romanen von Vladimir P. Štefanec abgeschlossen. Als Dichter war er 2014 Gast des Festivals Pranger. Im Jahr 2019 wurde er zum Ritter der Poesie ernannt. Für seinen ersten Gedichtband Sprehajalec ptic (2013, Beletrina) wurde er für den Jenko-Preis und das Kritiško sito nominiert. Mit seinem zweiten Gedichtband Seganje (2017, Cankarjeva založba) gelangte er auf die erweiterte Liste der Jenko-Preis-Nominierten. Seine Gedichte wurden ins Englische, Ungarische, Kroatische, Mazedonische, Tschechische, Slowakische und Griechische übersetzt. Für den Gedichtband Tuskulum erhielt er 2024 den Cankar-Preis und den Veronika-Preis.

„Denis Škofič spricht in Tuskulum über die moderne Welt, die ebenfalls voller Gewalt ist. In seinen Gedichten verbindet er Gesellschaftskritik, auch ökologische Kritik, sowie den menschlichen Eingriff in die Natur. In einem Gespräch erwähnte Škofič, dass er ‚schon in seiner Kindheit eine enge Verbindung zum Wasser hatte.‘ Prekmurje und die Mura haben den Dichter tief geprägt, obwohl seiner Meinung nach ‚der Fluss nicht mehr so ist, wie er ihn aus der Kindheit in Erinnerung hat, da die Ufer immer mehr in Betten eingefasst und kontrolliert werden.‘ Für Škofič ist Poesie ein Kanal, um Geschichten zu erzählen, und er stellt sich Gedichtbände wie Romane vor.“

 

Gefördert I podprto: URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Napsat komentář