Dvojezična, nemško-slovenska pesnica, pisateljica, dramatičarka in prevajalka Luiza Pesjak, rojena leta 1828 v Ljubljani, je svoja dela ustvarila v času, ko je bilo pisanje literature skoraj izključno zadeva moških. V Ljubljani, ki je bila nekoč dvojezično mesto, se je šolala v zasebnem Fröhlichovem zavodu, v katerem je bila poleg dekliške vzgoje deležna tudi izobraževanja v romanskih jezikih in pouka v pesništvu. V krogu svoje družine je spoznala vse vidnejše može tedanje slovenske družbe, med njimi tudi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je nekaj časa delal pri njenem očetu, odvetniku in politiku Blažu Crobathu. Leta 1842 ji je ob štirinajstem praznovanju godu posvetil v nemščini spisano pesem Dem wohlgeborenen Fräulein Aloisia Crobath / Blagorodni gospodični Alojziji Crobath. Leta 1844 pa je začetek njene poezije pospremil s sonetom An eine junge Dichterin / Mladi pesnici. Sprva je Luiza Pesjak pesnila le v nemščini. Po letu 1860, ko je že bila poročena z bogatim trgovcem in podjetnikom Simonom Luko Pesjakom in je rodila pet hčera, pa se je priključila slovenskemu narodnemu gibanju in začela objavljati tudi v slovenskem časopisju. To sodelovanje je trajalo trideset let. Prvo pesem z naslovom Kar ljubim, ki je nastala pri domačem pouku slovenščine, je Luiza Pesjak objavila leta 1864 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Pisala je tudi otroške pesmi in izdala dve pesniški zbirki za otroke, v nemščini Ins Kinderherz (1885), v slovenščini pa z naslovom Vijolice (1889). Napisala je tudi izvirno novelo Rahela in roman Beatin dnevnik. Še naprej je Luiza Pesjak objavljala tudi v nemškem časopisju, na primer v dunajskem mladinskem časopisu Neue Wiener Illustrierte Zeitung, mnoge njene pesmi so napisane v obeh jezikih.
Redaktion und Gestaltung I urednica: Jerneja Jezernik
Sprecherinnen I govorke: Jerneja Jezernik, Sabine Krištof Kranzelbinder, Angie Mautz
Gelesen wurde aus I odlomki iz Beatas Tagebuch I Beatin dnevnik
Ton: Mate Bro & Žan Hebar
Musik I glasba: Urban Koder
Eine Sendereihe von radio AGORA 105 I 5 finanziert aus Mitteln des BKA-Volksgruppenangelegenheiten, Interkulturelle Förderung.
