Ob 100-letnici koroškega plebiscita se posvečamo obdobju plebiscita iz različnih zornih kotov. V prispevku spoznate, kak je bil čas ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, kako in zakaj se je s plebiscitom spremenilo življenje predstojniku žandarmerijske postaje na Bistrici v Rožu, Janku Oitzlu in njegovi družini. Kako je Velika Britanija gledala na koroško vprašanje določevanja meje na Pariški mirovni konferenci. Kake so bile posledice plebiscita za koroško prebivalstvo v naslednjih desetletjih in v kakih odnosih se danes nahajata Slovenija in Avstrija, sto let po pravnoveljavni ureditvi državne meje.

Anlässlich der 100 Jahre Kärntner Volksabstimmung widmet sich der Beitrag den verschiedensten Aspekten damaliger Zeit: Warum und wie veränderte sich das Leben von Janko Oitzl, Postenkommandant in Feistritz i.R. und seiner Familie mit dem Volksbeschluss? Welche Meinung und welchen Einfluss hatte Großbritannien auf die Grenz-Bestimmung in Kärnten im Zuge  der Pariser Friedenskonferenz 1919? Welche Auswirkungen hatte die Kärntner Volksabstimmung auf die gesamte Bevölkerung? In welcher Beziehungen stehen heute, 100 Jahre später, Österreich und Slowenien?

Oblikovanje I Gestaltung: Sara Pan