Nach Angaben des Europäischen Instituts für Gleichstellungsfragen (EIGE) wird die Gleichstellung der Geschlechter in Europa frühestens in 50 Jahren erreicht sein. Politische Maßnahmen, die uns dabei helfen, eines der zentralen Ziele der EU zu verfolgen, sind daher unerlässlich. Die Europäische Kommission hat die Daten und Empfehlungen des Instituts bei der Ausarbeitung der neuen Strategie für die Gleichstellung der Geschlechter für den Zeitraum 2026–2030 berücksichtigt. Zur Bedeutung der Strategie äußerte sich die Europaabgeordnete Elisabeth Grossmann wie folgt:
Es geht natürlich auch darum, einem gefährlichen Backlash entgegenzuwirken, den wir ja erleben, wo viele Frauen wieder zurückdrängen wollen in die traditionelle Familienrolle, aber mit allen Fallstricken und negativen Auswirkungen wie eben geringeres Einkommen, Altersarmut, geringere Teilhabe am gesellschaftlichen und wirtschaftlichen Lebensmittel. Wir brauchen eine stärkere Erwerbsbeteiligung von Frauen. Wir brauchen aber auch mehr Frauen als Unternehmerinnen. Und auch hier gehören die Rahmenbedingungen verbessert, weil wir alle wissen, wirtschaftliche Unabhängigkeit ist der Schlüssel für Gleichstellung, aber auch der Schlüssel für ein selbstbestimmtes Leben, für Unabhängigkeit, Dass man nicht an einer Partnerschaft vielleicht festhalten muss, die auch von Gewalterfahrungen geprägt ist. Deshalb ist auch Teil dieser Strategie die Gewaltprävention. Dazu gehört beispielsweise auch, dass die Definition der Vergewaltigung einheitlich europaweit gefasst wird, denn nur ein ja heißt ja und dass auch die Scham die Seite wechseln muss, dass Frauen nicht sich selbst schämen, wenn sie Gewaltopfer werden und sich dann auch nicht trauen, eine Anzeige zu erstatten, sondern dass hier klar zum Ausdruck kommt, dass hier eine gesellschaftliche Verantwortung besteht, Gewalt in allen Lebensbereichen zu überwinden und für ein gewaltfreies, sicheres Leben nicht nur von Frauen, aber selbstverständlich von allen Menschen idealerweise zu sorgen.
Evropska komisija je novo strategijo za enakost spolov za obdobje 2026-2030 predstavila 5. marca. Obljublja Podatki Evropskega inštituata za enakost spolov (EIGE), ki so jih zbirali med letoma 2020 in 2025, so razkrili alarmantne trende in strukturne vrzeli, ki so postali temeljni stebri novega petletnega načrta. Inštitut tako nima neposrednega vpliva na evropsko zakonodajo, deluje pa kot navigacijski sistem evropske politike. Ne le, kam bi morala iti, pač pa tudi, kako naj meri svojo uspešnost na področju enakopravnosti spolov.
Današnji gostji sta Maruša Gortnar, vodja enote za raziskave in Christiane Rossbach, vodja komunikacij pri EIGE.
Indeks enakosti spolov, ki ga vsako leto objavimo na EIGE, je trenutno 63,4. Kar pomeni, da smo v Evropski uniji še najmanj petdeset let oddaljeni od polne enakosti med ženskami in moškimi. Nastaja pa tudi generacijska vrzel med mlajšimi in starejšimi moški. Izgleda, da se starejši moški problematike enakosti spolov bolj zavedajo. Kot primer: več kot 15 % mladih moških meni, da je občasno klofniti svojo partnerico sprejemljivo. Pri starejših moških je delež sprejemljivosti močno nižji – petodstotni.
Če se ozremo na podatke, zbrane med letoma 2020 in 2025 – katere specifične vrzeli v podatkih ali kateri zaskrbljujoči trendi so najbolj vplivali na oblikovanje ključnih stebrov nove strategije za obdobje 2026–2030?
Poudarila bi predvsem tri področja, ki imajo pomembno mesto tudi v novi strategiji Evropske komisije za enakost spolov. Prvič, v Evropski uniji govorimo o nujnosti izboljšanja konkurenčnosti za gospodarski in družbeni razvoj. Del tega razvoja pa je tudi skrbstvena ekonomija, tako imenovana »care economy«. In ravno na tem področju primanjkuje podatkov, ki prispevajo k informiranim odločitvam. Na EIGE to vrzel delno zapolnjujemo z redno raziskavo o tem, kako ženske in moški v EU svoj čas namenjajo skrbi. Skrbi za otroke, starejše in druge pomoči potrebne družinske člane in članice, za gospodinjstvo, skrbi zase; torej za svoje športne, kulturne in prostovoljske dejavnosti. Najnovejše rezultate smo objavili prejšnji mesec. Kažejo, da tako moški in ženske, prispevajo k skrbi za otroke, razlike pa nastanejo v intenzivnosti. Ženske namreč več kot dvakrat pogosteje zagotavljajo več kot 35 ur skrbi za otroke na teden. To je enakovredno drugi zaposlitvi za poln delovni čas. Časa za prostočasne dejavnosti pa tako ostane manj, na primer ugotovili smo da skoraj polovica moških in manj kot tretjina žensk nameni tem dejavnostim 8 ur ali nekaj več na teden. Drugo področje – velike vrzeli so še vedno v podatkih o nasilju nad ženskami. Ravno pred dvema dnevoma smo, skupaj z agencijo za temeljne pravice (FRA) objavili obsežno analizo na podlagi vseevropske raziskave o pojavnosti nasilja nad ženskami. To so novi podatki po več kot desetletju. Še vedno pa kažejo, da je ena od treh žensk v EU, kar je 50 milijonov žensk, v svojem odraslem obdobju doživela fizično ali spolno nasilje. In večina povzročiteljev so njihovi partnerji. Poleg tega na EIGE zbiramo tudi administrativne podatke; to so podatki policije, pravosodja, novejši bodo zajemali tudi podporne storitve. Direktiva o nasilju nad ženskami in nasilju v družini zavezuje države članice, da podatke o različnih oblikah nasilja zbirajo in posredujejo EIGE na letni ravni. In z državami članicami tako tesno sodelujemo in oblikujemo sistem, ki bo omogočal zbiranje teh podatkov ter analize za nadaljnji razvoj ukrepov, za preventivo, preprečevanje, obravnavo ter izkoreninjenje nasilja nad ženskami in dekleti. In tretjič, zaskrbljujoč trend, ki ga zaznavajo različne raziskave, pa so ukoreninjeni stereotipi in razhajajoča se mnenja, predvsem med mladimi, o enakosti spolov, o vlogah žensk in moških v družbi. Medtem ko se dekleta in mlade ženske zavedajo vrzeli in problematike na različnih področjih, tako pri zaposlovanju, odločanju, skrbi, nasilju pa fantje oziroma mladi moški pogosteje zagovarjajo tradicionalne vloge spolov. Na primer, tretjina mladih moških meni, da so moški boljši vodje od žensk. In mladi moški celo trdijo, da smo pri enakosti spolov šli že predaleč, česar pa podatki seveda na potrjujejo.
S posodobitvijo Indeksa enakosti spolov za leto 2025 ste uvedli nove kazalnike. Kako natančno bodo ti novi parametri državam članicam otežili „površinsko“ poročanje o napredku, medtem ko bi te sicer lahko spregledale globoko zakoreninjene strukturne neenakosti? Christiane Rossbach.
Seit über einem Jahrzehnt ist der Gender Equality Index ein zentraler Seismograf für Fortschritte, erzeugt Jahr für Jahr, wo Gleichstellung im Alltag tatsächlich ankommt und wo sich auch Lücken hartnäckig halten. Mit dem Update 2025 haben wir diese Messfühler weiter modernisiert, damit der Index die heutigen Realitäten und die politischen Prioritäten besser abbildet, besonders in der Digitalisierung. Der Index fragt: „Kommen Frauen und Männer gleichermaßen in die Jobs der digitalen Zukunft?“, etwa als IT-Fachkräfte oder bleiben diese Chancen ungleich verteilt? Zweitens macht das Update Qualität von Arbeit besser sichtbar, nicht nur Beschäftigung an sich. Das heißt, statt „Beschäftigung ist gestiegen“, kann die Evidenz auch die Frage „Sind Frauen überdurchschnittlich oft in Niedriglohnjobs oder erreichen sie Führungs- und Leitungspositionen im gleichen Maße wie Männer?“ beantworten. Genau solche Unterschiede weisen auf strukturelle Hürden hin, auch wenn die Gesamtsumme gut aussieht. Drittens nutzt der Index jetzt auch stärker Daten auf individueller Ebene, insbesondere in den Bereichen Geld und Zeit. Und das ist besonders wichtig, weil Haushaltsdurchschnitte Ungleichheiten verdecken können. Ein Haushalt kann auf dem Papier gut dastehen, aber individuelle Daten können dann auch zeigen, dass das Einkommen einer Person wächst, während das der anderen stagniert oder dass eine Person den Großteil unbezahlter Arbeit trägt und dadurch weniger Spielraum für Erwerbstätigkeit oder Karriere hat. Und wenn wir über Haushaltsdurchschnitte hinausgehen, also da tiefer schauen, lassen sich ungleiche Lebensrealitäten weniger leicht hinter schönen Durchschnittswerten verstecken. Und das ist wichtig.
„Vključevanje načela enakosti spolov“ (gender mainstreaming) je pogosto označen kot birokratski žargon. Bi lahko navedli praktičen primer kako EIGE pomaga institucijam to načelo udejanjati v praksi?
Termin »gender mainstreaming« morda res zveni kot birokratski žargon, vendar je zelo enostavno. Pomeni, da za celoten proces oblikovanja, načrtovanja, izvajanja in spremljanja nekega ukrepa, programa, politike, vključimo vidik spola. Preverimo, ali zberemo podatke ločene po spolu, analiziramo, kakšen bo vpliv določenega ukrepa na življenje žensk in moških, pri načrtovanju in izvajanju zagotavljamo vključenost različnih skupin žensk in moških. Za podporo različnim instutucijam, kako to konkretno udejaniti, na EIGE razvijamo orodja in smernice. Na primer, kako vidik spola vključiti v oblikovanje in izvajanje proračunov, v postopke javnega naročanja, kako opraviti oceno vpliva nekega ukrepa ali kako vidik spola vključiti v evalvacijske postopke. Pomembno področje našega dela je tudi izbor dobrih praks vključevanja vidika spola v politike. Pri zadnjem izboru smo se osredotočili na področje zelenega dogovora oziroma podnebnih sprememb. Omenim lahko primer dobre prakse avstrijskih železnic. Iniciativa Agenda ženske v železniški industriji je nastala leta 2020 in vključuje znanstvene raziskave, mreženje in zagovorništvo za bolj vključujočo železniško industrijo. Pobuda si prizadeva povečati zastopanost žensk v sektorju na petindvajset odstotkov in na tridesetodstotni delež med zaposlenimi na vodstvenih položajih do leta 2030. Eden od kriterijev naših dobrih praks je tudi njihova prenosljivost; da lahko države, regije ali organizacije podobne prakse uvedejo v svojih kontekstih. Naj omenim še, da bomo konec leta na EIGE uvedli tako imenovani »help desk« za EU in nacionalne institucije, kjer bomo nudili podporo za uporabo konkretnih orodij za vključevanje vidika spola v ukrepe in politike.
Z uveljavitvijo nove direktive o boju proti nasilju nad ženskami se je poudarek prevesil v digitalno sfero. O tem, kako EIGE razvija svoja orodja za spremljanje, da bi zajel vpliv hitro napredujočih groženj, kot so z umetno inteligenco ustvarjeni globoki ponaredki (deepfakes) in avtomatizirano spletno zalezovanje, Maruša Gortnar.
EIGE že vrsto let spremlja stanje žal novih in hujših oblik nasilja nad ženskami in dekleti s pomočjo tehnologij. Razvili smo nabor kazalnikov o spletnem nasilju, ki ga trenutno posodabljamo v skladu z novo direktivo. Analizirali smo tudi vlogo digitalnih platform, njihove mehanizme za preprečevanje, poročanje in obravnavo spletnega nasilja. Pripravili smo tudi vrsto priporočil, med katerimi je ključno, da morajo standardi in politike varnosti in zaupanja digitalnih platform vključevati vidik spola. Ne smejo biti nevtralne, ko gre za izkušnje deklet in fantov oziroma žensk in moških. Ker vemo, da je spletno nasilje zelo prisotno med mladimi, in da dekleta doživljajo pogosteje in drugačne oblike tega nasilja kot fantje, bomo junija letos izdali posebno poročilo o spletnem nasilju nad dekleti. Fokus bo na oblikah nasilja, kot so spletno nadlegovanje zalezovanje, deljenje intimnega in manipuliranega gradiva brez privolitve (tako imenovani »AI generated deepfakes«) in oblike spodbujanja k nasilju in sovraštva nad dekleti in ženskami. Kot vedno, bo del poročila tudi nabor priporočil.
Podatki inštituta EIGE dosledno kažejo, da je neplačano skrbstveno delo ogromno breme za ekonomsko aktivnost žensk, izpostavlja Chritiane Rossbach. Nova strategija redefinira „skrbstveno ekonomijo“ (care economy) – ne le kot socialno vprašanje, temveč kot ključni pogoj za globalno gospodarsko konkurenčnost Evrope.
Care spielt in der neuen Strategie und auch in der Arbeit von EIGE natürlich eine zentrale Rolle, weil wir aus den Daten sehen: Care Arbeit gehört zu den größten Bremsklötzen für Fortschritte bei der Gleichstellung überhaupt. Genau deshalb ist Care ein fester Bestandteil des Gender Equality Index und deshalb investiert EIGE auch gezielt in belastbare Daten zur Care Ökonomie, unter anderem mit der Care Survey. Die Aufgabe von uns dabei ist, dass Care Arbeit messbar und sichtbar wird, damit es auch als wirtschaftliche Frage betrachtet wird und nicht nur als eine Privatsache. Erst kürzlich hat EIGE die neuesten Ergebnisse der EU weiten Care Survey veröffentlicht. Sie liefert vergleichbare Daten aus allen Mitgliedsstaaten dazu, wer Care arbeitet, leistet, wie viel Zeit dafür aufgewendet wird und um welche Art von Care Arbeit es geht, von Kinderbetreuung bis hin zur Langzeitpflege. Diese Daten zeigen ganz konkret, was das im Alltag bedeutet für Familien und für die Wirtschaft. Viele Frauen reduzieren ihre Arbeitszeit, verzichten auf Aufstiegschancen oder steigen ganz aus dem Erwerbsleben aus, weil eben einfach die Betreuungsangebote fehlen, zu teuer sind oder Care Arbeit ungleich verteilt ist. Das wirkt sich dann direkt auf Familieneinkommen, finanzielle Sicherheit und auch die Lebensqualität aus und langfristig auch auf die Wirtschaft, etwa durch Fachkräftemangel, geringere Steuereinnahmen sowie größere Lohn- und Rentenlücken.
Deshalb spricht EIGE von Care Arbeit eben auch als unsichtbaren Motor unserer Wirtschaft. Wenn Care Systeme nicht funktionieren, geraten Volkswirtschaften ins Stocken und natürlich eben auch Familien unter Druck. Wenn Care jedoch fairer verteilt ist und durch qualitativ hochwertige, zugängliche Dienstleistungen, die sich Familien auch leisten können, unterstützt wird, profitieren dann beide Seiten. Familien können Berufe und Care besser vereinbaren und mehr Menschen, insbesondere Frauen können erwerbstätig sein, beruflich vorankommen und zum Wachstum beitragen. Die Care Survey ist ein wichtiges Instrument für Monitoring und für die Umsetzung auf der EU-Ebene. Fortschritte bei Care lassen sich damit systematisch verfolgen, vergleichen und politisch steuern. Care wird so von einem weichen Thema zu einem harten Faktor für Wettbewerbsfähigkeit und für stabile und gut abgesicherte Familien in Europa. Und deshalb ist es eben so wichtig, dass die Care Arbeit in der neuen Gender Equalities Strategie als ein soziales und wirtschaftliches Kernthema auch verankert ist.
Kot omenjeno, nas od enakosti med spoli še vedno ločijo desetletja. V Evropski uniji pa obstajajo slepe pege – sektorji in družbeni pojavi, ki se še naprej upirajo napredku kljub letom ciljno usmerjenih političnih ukrepov.
Es gibt nicht nur einen blinden Fleck, mehrere Bereiche bremsen den Fortschritt gleichzeitig. Der Index zeigt anhaltende Ungleichheiten bei Macht und Entscheidungsfindung, bei unbezahlter Kehrarbeit und auch beim Thema Gewalt gegen Frauen. Was all diese Bereiche jedoch verbindet, ist etwas weniger Sichtbares – tief verankerte Geschlechterstereotype. Ganz konkret prägen diese Stereotype noch immer den Alltag. Sie beeinflussen, wer erwartet wird, wenn Arbeitszeit zu reduzieren ist, wenn Carebedarf entsteht, wem Führungsstärke zugeschrieben wird und welches Verhalten in Beziehungen am Arbeitsplatz oder auch online als normal gilt. Der Index zeigt, dass überholte Vorstellungen, etwa Frauen als Haupt Care Personen und Männer als die natürlichen Führungskräfte, weiterhin Entscheidungen und Chancen beeinflussen. Zu Hause, in der Arbeitswelt und in der Öffentlichkeit. Besonders sichtbar wird das im Bereich Führung und Macht. Selbst dort, wo formale Gleichstellungsregelungen existieren, sind Frauen in politischen und wirtschaftlichen Entscheidungsgremien nach wie vor unterrepräsentiert. Dabei geht es nicht nur um Zahlen, sondern auch um Erwartungen. Wer wird ermutigt, Verantwortung zu übernehmen? Wessen Kompetenz wird schneller in Frage gestellt? Wer wird für das gleiche Verhalten stärker kritisiert? Genau deshalb bleibt der Fortschritt bei Führungen oft auch hinter den politischen Zielen zurück. Ähnliche Muster zeigen sich da auch bei der Care Arbeit und beim Thema Gewalt.
Solange Care als private oder weibliche Aufgabe gilt, werden Karrieren eingeschränkt und Einkommen geringer. Und wenn kontrollierendes oder übergriffiges Verhalten, insbesondere online, verharmlost wird, schränkt das die Sicherheit und die Teilhabe von Frauen im öffentlichen Raum natürlich ein. Gesetze sind zwar wichtig, reichen aber allein nicht aus, wenn sich die zugrundeliegenden sozialen Normen nicht auch ändern. Der eigentliche blinde Fleck ist also nicht nur die fehlende Politik, sondern auch Lücken zwischen Gleichstellung auf dem Papier und gelebten Geschlechterrollen im Alltag. Diese Lücken zu schließen, heißt, Stereotype genauso ernst zu nehmen wie Gesetze. Denn die entscheiden oft still und leise darüber, wer Zugang zu Macht und zu Chancen und auch zu Schutz hat.
Nova Strategija za enakost spolov 2026–2030 na papirju naslavlja ključne vrzeli, ki jih je izpostavil inštitut EIGE. Prvič uvaja zdravstvo kot samostojno področje zagotavljanja enakosti, krepi boj proti digitalnemu nasilju ter cilja na zmanjšanje plačne vrzeli in večjo politično participacijo žensk. Vendar pa strategija ostaja odvisna od politične volje držav članic. Brez zavezujočih sankcij in doslednega izvajanja načela vključevanja spolov, obstaja nevarnost, da bodo ti ukrepi ostali le birokratski okvir in bo cilj enakosti spolov v naslednjih 50-tih letih ostal nedosegljiva statistična projekcija.
Kurzbiografien:
Maruša Gortnar je vodja enote za raziskave in podporo politikam na Evropskem inštitutu za enakost spolov (EIGE). Odgovorna je za vodenje, strateško načrtovanje in izvajanje dela inštituta na področjih raziskav in zbiranja podatkov, vključevanja načela enakosti spolov ter nasilja na podlagi spola. Preden se je pridružila inštitutu EIGE, je vrsto let delovala na področju enakosti spolov v Vladi Republike Slovenije ter bila članica različnih evropskih in nacionalnih teles za enakost spolov.
Christiane Rossbach je vodja ekipe za komunikacije na Evropskem inštitutu za enakost spolov (EIGE), kjer vodi strateško komuniciranje, vključevanje javnosti in institucionalno prepoznavnost prednostnih nalog EU na področju enakosti spolov. Ima več kot desetletje mednarodnih izkušenj na stičišču politik EU, odnosov z javnostmi in družbenih sprememb, z močnim poudarkom na človekovih pravicah in enakosti spolov.
Oblikovanje I Gestaltung: Nika Škof











